Na današnji dan mineva točno deset let, odkar je izšla programska zbirka Mozilla 1.0, iz katere sta pozneje nastala Firefox in Thunderbird. Posebno pozornost obletnici je posvetil MMC RTV Slovenija, ki je objavil 10-letni pregled “hrepenenja po odprtem in svobodnem medmrežju”.
V javni RTV-hiši so zapisali:
Firefoxov predhodnik, prva “uradna” različica pod imenom Mozilla Suite praznuje deseto obletnico nastanka. Njen potomec, Firefox, je danes najbolj uporabljan brskalnik med Slovenci.
Na voljo je novi Firefox Beta za Android, ki ga lahko že namestite in preizkusite. Prinaša nov uporabniški vmesnik z Androidovimi domačimi gradniki, zato je bistveno hitrejši od prejšnjih različic, podpira pa tudi Flash. V tem prispevku predstavljamo, zakaj je ta različica še posebej pomembna in kako nam lahko pomagate.
Mobilni splet je ogrožen.
Mozilla se je 8 let borila, da bi bil splet na namiznih računalnikih odprt, in zmagala. Na mobilnikih pa je zgodba drugačna, saj se bitka še vedno odvija. Če želimo zmagati, moramo narediti splet na mobilnih napravah enako privlačen za razvijalce in uporabnike, kot so privlačne domače aplikacije. Nadgraditi moramo platformo s HTML5 na čelu, predstaviti Marketplace in ponuditi Boot to Gecko. A najprej razgrnimo ključne probleme.
Danes mobilni splet obvladujejo Applovi and Googlovi brskalniki, ki temeljijo na tehnologiji WebKit, zato se razvijalci osredotočajo na en sam upodabljalnik (rendering engine). Tako kot na namizju, moramo tudi tu razvijalcem zagotoviti dostop resnično odprtih standardov. To pa pomeni, da moramo storiti vse za vzpostavitev prisotnosti upodabljalnika Gecko na mobilnih napravah, še posebej na platformi Android, ki ji napovedujejo daleč največjo rast v prihodnjih petih letih.
Več na spodnjih povezavah:
http://kevinjohngallagher.com/articles/opera-fat-lady-singing-prefixes/
http://www.onderhond.com/blog/work/trap-of-vendor-prefixes-webkit-ie6
Tako nam lahko pomagate:
1. Namestite Firefox Beta za Android (ali Firefox Aurora za Android).
2. V Bugzilli objavite odkrite hrošče.
3. Ocenite naše delo v Google Play Store.
4. Razširite glas (#FirefoxAndroid).
Vaša prizadevanja in prispevki imajo neposreden vpliv na uspeh mobilnega spleta. Hvala za podporo in pomoč!
Mozilla Slovenija se bo tudi letos udeležila že tradicionalnega srečanja Mozilla Balkans, ki zajema države iz nekdanje Jugoslavije in še malce širše. To bo že četrto tovrstno srečanje.
Po Skopju, Ljubljani ter Sofiji je sedaj na vrsti Zagreb. Pri naših sosedih bomo tako od 11. do 13. maja 2012. Pričakujemo produktivno in zanimivo srečanje. Z nami bodo tudi Michelle Thorne, James Michael Dupont, Axel Hecht in drugi.
Vse aktualne zadeve bomo sproti objavljali na naši Facebook strani: https://www.facebook.com/mozillaslovenija
Aktualnemu dogajanju pa lahko sledite tudi na Twitterju pod hashstagom: #mozbalkans
Firefox Mobile za mobilne telefone z operacijskim sistemom Android bo kmalu na voljo tudi v slovenskem jeziku.
Eden od ciljev Mozilline slovenske lokalizacijske ekipe za letošnje leto je bila tudi lokalizacija Firefox Mobile v slovenščino (več o tem v intervjuju: tukaj).
Testna različica Firefoxa v slovenščini
Kot verjetno že veste bo Firefox za Android spremenil svoj izgled in prešel na native UI. Mozilla se trudi, da bi zagotovila čim boljšo uporabniško izkušnjo tudi pri brskanju na mobilnih napravah. S prehodom na native UI bo tako Firefox za Android naprave hitrejši ter bolj odziven.
Kmalu lahko tako pričakujete prvo različico Firefox Mobile v slovenščini, medtem pa lahko prenesete trenutno različico na svojo Android napravo.
Če bo predlog Kathleen Wilson, ki je pri Mozilli odgovorna za CA modul (to je programsko opremo, ki skrbi za digitalna potrdila), bo v prihodnje nadzor nad podrejenimi overovitelji (sub-CA) poostren, da ne bi bilo več možno izdajati digitalnih potrdil za napačne namene. Pred nedavnim je namreč prišlo na dan, da je prenovitelj Trustwave prodal podrejeno potrdilo, s katerega pomočjo je kupec nameraval uvesti notranji nadzor nad svojim osebjem.
Če bo predlog sprejet, bodo samostojni podrejeni overovitelji dolžni javno objaviti svoje smernice za certifikate in omogočiti neodvisni tretji strani, da jih preveri, tako kot je trenutna praksa pri CA. Podrejeni overovitelji bi po predlogu bili tudi dolžni objavljati javne sezname vseh izdanih podrejenih certifikatov. Iz takega seznama bi bilo takoj jasno, ali podjetje izdaja podrejena potrdila tretjim osebam.
Za overovitelje, ki ne želijo, da bi ti podatki bili javno dostopni, nudi predlog naslednjo alternativo: v tem primeru bi bile s pomočjo podaljška EKU (Extended Key Usage) pravice podrejenega overovitelja strogo omejene. Na primer, če bo podrejeni overovitelj želel izdajati potrdila za spletišča, se bo moral držati imenskih omejitev (RFC 5280), ki natančno določajo, za katere domene lahko podrejene certifikate izdaja in za katere ne. Če bi kljub temu izdal potrdilo za domene, za katere ni pooblaščen, bi uporabnikov brskalnik tako imel možnost, tako potrdilo odkloniti.
Kdorkoli bi ravnal v nasprotju s pravili Mozille, bi tako tvegal, da se ga bo izločilo iz programa zaupanja vrednih korenin, kar bi konec koncev pomenilo, da za Mozilline izdelke ni več zaupanja vreden. Overovitelji digitalnih potrdil bi v tem primeru le s težavo obdržali svoj položaj na trgu.
adzilla