EFF: Imamo vso pravico, da nas skrbi sporazum ACTA

adzilla

Mozilla spremlja izvajanje globalnega sporazuma ACTA ter kritično in aktivno sledi prizadevanjem v Sloveniji, EU in po svetu. Objavljamo prevod prispevka We have every right to be furious about acta, ki ga je na svojih spletnih straneh objavila organiacija Electronic Frontier Foundation (EFF).

Če iščete dober primer za napake v delovanju vlad, vam bo ACTA gotovo prišla prav. Za nazivom “Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju” (Anti-Counterfeiting Trade Agreement, ali s kratico ACTA) se skriva multilateralen sporazum, katerega namen je razširiti doseg in domet obstoječih zakonov za varovanje intelektualne lastnine na spletu. Ne glede na to, da je pri pogajanjih sodelovalo le nekaj držav, ima sporazum globalne posledice. Prvič zato, ker ustvarja nova pravila za splet, in drugič, ker bodo ZDA ta pravila v okviru poročila 301 uveljavljale tudi v primeru tretjih držav. Pogajanja v zvezi z ACTA so potekala tajno in tako obšla nadzor in vpliv mednarodnih, za norme na področju intelektualne lastnine pristojnih teles; zakonodajna telesa vpletenih držav, kaj šele politiki in njih državljani, niso imeli nobene možnosti vplivati na vsebino. In to še ni vse: sporazum ustvarja novo globalno institucijo, “Odbor ACTA”, za razlago in za nadzor izvajanja sporazuma; odbor bodo sestavljali člani, ki niso izvoljeni in ki so brez pravnih obveznosti, kar se preglednosti njihovih postopkov in odločitev tiče. Tako po vsebini kot po pristopu predstavlja ACTA primer za zastarel, samovoljen poseg na nivoju vlad, ki deluje od zgoraj navzdol in ki ni v koraku s sodobnimi pojmi participativne demokracije.

EU in 22 od njenih 27 držav članic je podpisalo ACTA včeraj v Tokiu. Ta novica ni nepričakovana in tudi preseneča ne. Gre le za najnovejši korak v neprozornih pogajanjih, ki trajajo že več kot tri leta. Decembra je Svet Evropske unije, eden od dveh zakonodajnih teles Evropske unije, sestavljen iz predsednikov članic EU, sprejel ACTA med sejo o kmetijstvu in ribištvu, ki z vsebino ACTA ni imela nobene veze. Seveda za EU to še ni konec zgodbe. Da postane ACTA zakon v EU, mora o njem glasovati Evropski parlament.

V ZDA je vse več pomislekov glede ustavnosti pogajanj o ACTA s stališča “izključne pristojnosti izvršilne oblasti” zanje. Tu ne gre samo za semantičen argument. Ko bi ACTA kategorizirali kot pogodbo, bi bila potrebna ratifikacija v senatu. Trgovski predstavnik ZDA (US Trade Representative – USTR v nadaljnem besedilu) in administracija sta tudi ves čas trdila, da gre pri ACTA za izključno izvršni sporazum, sklenjen na osnovi predsedniških pravic in prerogativov. Po tej teoriji ACTA ne potrebuje odobritve kongresa, tako da je s podpisom veleposlanika Rona Kirka oktobra lani sporazum postal zavezujoč za ZDA.

Vodilni akademiki za področje ustavnega prava ZDA se ne strinjajo. Profesorja Jack Goldsmith in Larry Lessig dvomita v ustavnost razvrstitve sporazuma iz leta 2010, po kateri sporazum spada med izvršne sporazume:

Predsednik nima neodvisne ustavne oblasti nad intelektualno lastnino in komunikacijsko politiko, tudi ne obstaja na tem področju kaka dolga veriga odločitev v preteklosti. ki bi prejudicirala izključne izvršne sporazume. Nasprotno, ustava daje primarno oblast nad temi zadevami kongresu, ki je pristojen za zakone, ki urejajo zunanjo trgovino in intelektualno lastnino.

(In mimogrede se s tem strinjamo tudi mi [pdf].)

Senator Ron Wyden ta vprašanja postavlja že vrsto let, najprej je zahteval pojasnilo od USTR,
od veleposlanika Rona Kirka, od predsednika Obame in zdaj od vrhunskega strokovnjaka v administraciji za mednarodno pravo, Harolda Koha. V čem je razlika med sporazumom na nivoju eksekutive in mednarodno pogodbo, bi se sedanja administracija morala zavedati: kot senator je podpredsednik Joe Biden uporabil isti argument, ko je od Busheve administracije zahteval, da se za odobritev sporazuma o razorožitvi obrne na senat.

Javne interesne skupine in obveščeni politiki že dolgo časa kritizirajo te težave z ACTA. Vendar pa posledice dvomljive, za zavesami pripravljene zakonodaje te dni po vsem svetu pritegujejo pozornost obsežnega opozicijskega gibanja, ki se je oblikovalo ob mrkih interneta prejšnji teden. Aktivisti in prebivalci spleta po vsem svetu so se zavedli nevarnosti preobsežnih predlogov za kazenski pregon spod peresa lobistov monopolne industrije, predlogov, na hitro vsiljenih v zakon, pod vplivom strateškega lobiranja istih poslovnih interesov, ki so podpirali SOPA in PIPA. Potem ko je poljski ambasador v Tokiu podpisal sporazum, je več deset tisoč ljudi na Poljskem šlo na ceste v protest. Spletna stran Evropskega parlamenta in vladne spletne strani so postale predmet napadov zaradi njihove vpletenosti v te zakone. Poslanec Evropskega parlamenta, Kader Arif, ki ga je Evropski parlament imenoval poročevalca za ACTA, je včeraj iz protesta odstopil. V svoji izjavi za javnost sporoča:

Na najbolj oster možni način želim ožigosati celoten proces, ki je privedel do podpisa tega sporazuma: organizacije civilne družbe niso bile vključene v proces, od vsega začetka so bila pogajanja brez transparentnosti, podpis besedila se je vedno znova brez pojasnila odlagalo in zahteve parlamenta EU, ki so na naših sejah bile večkrat izrečene, se je izločevalo…

… Ta dogovor bi lahko imel velike posledice za življenja državljanov, pa se kljub temu dela vse kar je mogoče, da Evropski parlament v tej zadevi ne bi prišel do besede. S tem ko danes objavljam to poročilo, za katero sem bil zadolžen, želim poslati vsem močan signal in javno mnenje obvestiti o tem nesprejemljive stanju. V tej maškaradi ne bom več sodeloval.

Bolje tega tudi sami ne bi znali povedati. ACTA so sicer podpisali javni uslužbenci, vendar je kristalno jasno, da pri tem niso zastopali javnih interesov.

Zdaj je stvar kolektivne volje javnosti, da odloči o tem, kako naprej, in stvar vsakega od nas, da se vpraša, kakšno oblast si želi. Ali verjamete v demokracijo? Ali menite, da je treba do zakonov, ki odražajo naše kolektivne koristi, priti po procesu, ki je odprt in transparenten? Po procesu, ki omogoča vsakomur, od strokovnjakov do članov civilne družbe, da proučijo, postavljajo pod vprašaj in preverjajo sporazum, ki bo vodil do zakonov, ki bodo lahko da vplivali na milijarde ljudi? Če ne bomo storili ničesar sedaj, se lahko pripeti, da se ta sporazum priplazi na oblast. Če je, tako kot sedaj, prihodnost na kocki, potem za boj nikoli ni prepozno.

Če živite v Evropi, sledite tem povezavam, če želite takoj ukrepati, in da zveste, kako ostanete na tekočem: