10. februar 2012

ACTA (“trgovinski sporazum proti ponarejanju” – besedilo v angleščini), je predlog za nov mednarodni zakon, ki naj bi uredil mednarodne norme glede ukrepov proti ponarejanju in odtujevanju intelektualne lastnine. ACTA je rezultat pogajanj o “trgovinskem sporazumu”, kar pomeni, da se je pogajalo za zaprtimi vrati, brez javnega sodelovanja vseh zainteresiranih strani. Formalno možnost prispevati so imeli samo tisti srečneži, ki so bili povabljeni na zasebne pogovore.

Za razvoj spletne zakonodaje ta pristop ni ustrezen. Splet je osnovna platforma za komunikacijo in interakcije. Zainteresiranih in prizadetih strani je veliko. Glasovom, ki krepijo vlogo posameznika, ki se zavzemajo za njegove osebne pravice in prepletajoče se ekonomske interese, je treba prisluhniti.  Imeti morajo svoje mesto za pogajalsko mizo, ko se razpravlja o bodoči politiki. ACTA rezultat takega pristopa ni.

Tukaj nekaj primerov za to, kako zaprt je bil pogajalski proces pri ACTA:

• Poskusite najti v dokumentih EU obvestilo o tem, da je ACTA “pripravljena” za podpis: Namig: najti ga je v 2 odstavkih na strani 43 obvestila za javnost z naslovom kmetijstvo in ribištvo;

• Generalni sekretariat EU zavrača dostop do dokumentov o sporazumu ACTA (oz. je dokumente deklasificiral tako, da razen naslova ni javnosti ni dostopno ničesar – op prev.)

• Dostop do dokumentov ACTA je bil zavrnjen več kot enkrat, med drugim nizozemski fundaciji Vrijschrift;

• V ZDA sta Electronic Frontier Foundation in Public Knowledge vložila tožbo  z zahtevo, da se javnosti omogoči dostop do dokumentov v zvezi z ozadjem ACTA, vendar sta leta 2009, ko je postalo jasno, da je za uspeh malo možnosti, od tožbe odstopila.

ACTA je zelo sporna. Polemika se je v zadnjih nekaj tednih osredotočila na Evropo, kjer državljani EU javno izražajo svojo zaskrbljenost zaradi ACTA. Javno mnenje je prisililo prekinitev procesa ratifikacije na Poljskem, v Češki republiki, Latviji in na Slovaškem. Nemška ministrica za pravosodje je izjavila, da Zvezna republika Nemčija podpis zaenkrat odlaga.

En vzrok za polemike o ACTA je zaprtost procesa, v katerem je le majhen del z zakonom prizadetih imel možnost sodelovati. Drug velik zadržek je vsebina sporazuma sama. Da cilj, omejiti nepooblaščen dostop do digitalnih vsebin lahko vodi do zelo nevarnih rezultatov, je znano. Najkasneje od zakonodajnih predlogov SOPA in PIPA v ZDA je to popolnoma jasno. Gre za področje, kjer lahko še tako dobri nameni imajo neuravnotežene in nevarne posledice.

Evropa v tem trenutku preverja, kako bo besedilo ACTA vplivalo na njeno zakonodajo. Na površje prihaja globoka zaskrbljenost, ki jo dodatno otežuje dejstvo, da se je o vsebini sporazuma ACTA dogovarjalo za zaprtimi vrati in da je vključevanje državljanov prek njihovih predstavnikov bilo omejeno na odgovore “da” ali “ne”. Evropski parlament bo o ratifikaciji sporazuma ACTA glasoval enkrat letos, morda že junija.

Zdrava rast spleta zahteva se tiče nas vseh in je ni mogoče prepustiti zasebnemu postopku, v katerem sodelujejo samo vabljenci, večina nas pa je izključena.

Spodaj nekaj povezav, kjer je na voljo še več. Preberite si prosim in povejte glasno, kaj si mislite.

• http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-Counterfeiting_Trade_Agreement
• http://www.edri.org/edrigram/number10.1/whats-wrong-with-ACTA
• http://rfc.act-on-acta.eu/fundamental-rights

Prevod bloga Mitchel Baker – z manjšimi dopolnitvami, fec smo