Nehajte nam dihat za ovratnik!

Vito Smolej

3

Pred kratkim so se v medijih pojavila poročila, da ima ameriška oblast prek prek tajnih nadzornih agencij dostop do ogromne količine podatkov, s katerimi razpolagajo spletna in telefonska podjetja. Novice potrjujejo številne resne bojazni in odpirajo resna vprašanja o posameznih ukrepih za varovanje zasebnost ter o tem, kdo nadzira vlado,  oblasti in sodne naloge, ki  vplivajo na nekatere od najbolj priljubljenih spletnih storitev.

Mozilla začenja zato z akcijo StopWatching.Us – to je kampanjo, ki jo podira široka koalicija organizacij različnih političnih in tehničnih usmeritev in katere namen je dati glas državljanom in organizacijam z vsega sveta, vsem, ki zahtevajo popoln in jasen odgovor na vprašanje, v kolikšni meri se zasleduje naše spletne podatke, komunikacije in interakcije.

Kaj je na kocki

Kadarkoli na spletu drug drugemu posredujemo informacije, se intuitivno izpostavljamo tveganju, da do teh podatkov pride nezaželena tretja stran. To je cena, ki jo plačujemo za uporabo  odprtega, visoko distribuiranega globalnega komunikacijskega medija.

Ravni izpostavljenosti so pri tem različne.

  • Do izpostavljenosti lahko pride pri stikih s prijatelji, med iskanjem novih možnosti zaposlitve ali pa že samo ob prijavi na igro, ki si jo želimo igrati na spletu.
  • Geo-lokacija mobilni aplikaciji pomaga poosebiti njene funkcije, po drugi strani pa krmi aplikacijo s podatki o vašem gibanju.
  • Pomislimo na nenamerne posledice prevelike domačnosti v družabnih omrežjih.
  • Obstajajo še bolj resne ravni izpostavljenosti – ko si na primer vlade, organi pregona ali obveščevalne agencije pridobijo dostop do naših zasebnih podatkov v oblaku, do dnevnikov in zapisov, ki jih o nas vodijo naši ponudniki internetnih storitev in druge poslovne entitete, ki nam na spletu sledijo.

Prve tri ravni izpostavljenosti je lahko razumeti, uporabniki imajo pri tem možnost ukrepati, in sicer tako, da se na osnovi lastnih izkušenj prilagodijo kot je najbolje mogoče ali pa da se zanesejo na politiko zasebnosti in na pogoje storitve. Kar se dodatnih kontrol in preglednosti tiče, imajo svoje zasluge tudi tehnološke inovacije. Za te namene nudi na primer Mozilla orodja kot so razširitve za Firefox  Do Not Track, Persona in Collusion.

Odgovor na vprašanje, kje in kako smo se za širjenje podatkov odločili in kje in kako ne,  pa je popolnoma brezpredmeten,  kadar gre za izpostavljenost zaradi s strani vlade podprtega nadzora spleta, ravno tako kot so v tem primeru brezpredmetne izjave spletišč o tem, kaj in kako se dela z našimi podatki in kaj in kako ne. Vzrok za to je dejstvo, da so podjetja, vsaj v ZDA, ne glede na to, ali jim je to všeč ali ne, dolžna spoštovati sodni nalog, s katerim vlada zahteva, da ji posredujejo podatke. Mozilla doslej take zahteve še ni prejela, lahko pa pride do tega v prihodnje, saj razvijamo nove  strežniške storitve.

S to vrsto elektronskega nadzora so številni problemi. Prvič, na internetu je ta pooblastila veliko laže uporabiti. Na internetu je poleg tega na razpolago tudi veliko več podatkov. Ker so zakone spisali na splošno,  so se zakonsko zagotovljena pooblastila za  elektronsko nadzorovanje  v zadnjih nekaj letih občutno razbohotila. Nam uporabnikom pa manjkajo smiselne možnosti in poti, ki bi nam omogočale ugotoviti, ali prihaja do zlorab, saj se vse dogaja za zaprtimi vrati.

Postanite aktivni

Kadar pogledamo nazaj na  SOPA / PIPA, dva zakonska predloga v kongresu ZDA proti piratstvu, nas vedno znova preseneti in razveseli spomin na reakcije ob pozivu Mozille in drugih organizacij, da naj se javnost ne drži nazaj.  Sto tisoči so se obrnili na svoje poslance in jim dali vedeti, da so zaskrbljeni zaradi morebitnih posledic, ki bi jih ta zakonska predloga imela za splet.  Enak vtis je naredila tudi akcija v EU okoli zakonskega predloga ACTA. Bolj kot kdajkoli doslej potrebujemo dandanes to isto voljo in to isto zagnanost, da bomo svoje izvoljene predstavnike pripravili do tega, da sprejmejo ukrepe,  potrebne  za to, da se razjasni, objavi in zakonsko uredi izvajanje nadzora v spletu.

Mozilla verjame v internet, kjer se nam ni treba bati, da nas bodo podjetja ali vlade pri vsem, kar počnemo, zasledovale, nadzorovale in beležile. Verjamemo tudi v vlado, katere delovanje je vidno in javno, pregledno in odgovorno.

Mozilla je s tega vidika edinstvena, saj so nam edina zaveza  uporabniki interneta in njih želja, da splet ostane še naprej odprt za naše vsebine, našo domišljijo, za medsebojno zaupanje in za inovacije.

To je stališče, ki smo ga zavzeli v imenu naših uporabnikov.
Želimo tudi, da svoje stališče izrazijo tudi naši uporabniki!
Stop watching us!

Twitter: @stopwatchingus
#Stopwatchingus

orig: Mozilla blog, prevod smo

Ni komentarjev

  1. Blaž wrote on :

    Verjetno se večina ne bo strinjala z menoj, ampak mi je vseeno, če kdo zbira podatke o meni. Sem mali človek, nezanimiv za kakršnokoli varnostno agencijo, ali za neko tretjo osebo, ki bi si pridobivala moje osebne podatke, slike, geo-lokacijo, karkoli. Če si človek, ki ne podpira piratstva in nima kaj skrivati pred širšo javnostvo (beri načrtuje kaznivo dejanje ipd), potem te nima kaj skrbeti zaradi “velikega brata”.

    Stop watching us? Jaz pravim “Keep watching us”, mogoče bo s tem rešeno kdaj vsaj eno življenje.

  2. Pingback from “Zahtevamo večjo transparentnost pri vladnem nadzoru” | Mozilla Slovenija on ::

    […] podjetjem, kot so Apple, Facebook in Twitter, in ključnim pobudnikom kampanje StopWatching.Us (gl. prevod poziva), kot sta Mozilla in Electronic Frontier Foundation, so se v pismu s podpisom pridružila še […]

  3. Liza wrote on :

    Naj nadzorujejo naše politike, kaj delajo z denarjem, ne pa nas navadnih državljanov.